Meni se zadnje čase dogaja. Dogaja nekaj čisto novega, čeprav se navzven zdi, da dogajanja ni. 😉

Teh nekaj dni je prav zanimivo intenzivnih, ko se na nebu družita Merkur ali Buddha in Pluto ter s sabo prinašata priložnost transformacije.

Transformacije česa?

Jah, odvisno od naše rojstne karte.

Za vse je to priložnost, da spremenimo pri naši komunikaciji tisto, česar nočemo več. Da se znebimo žalosti, očistimo pljuča, kožo in regeneriramo živčni sistem. 😀

Ja, priložnost, ki se ne zgodi sama, ampak ji moramo priti nasproti. Moramo najprej sami narediti korak (ali korake) v smer, ki so jo želimo, potem pa jadramo na valovih Kozmičnih impulzov. In kar gre in gre in gre, mnogo dlje in globlje kot smo si sploh lahko predstavljali.

Me pokliče duhovna sestra in pove, kako se je po desetletjih osvobodila škodljive navade. Se je prebudila in meglo za sabo pustila. 🙏

Mi sporoči druga duhovna sestra, kako se ji na telesu ponovno po dolgem času dogajajo stare težave, a tokrat je drugače, ve, da je zdaj zadnjič.

In še nekaj takšnih podobnih zgodb mi pride na pot.

Odprem svoj Džotiš program in vidim, ja itak vse so Budhove (Merkur je tisto načelo, ki jih predstavlja)! Seveda doživljajo takšne spremembe, je normalno, da jih Pluto zdaj spodbuja, da se premaknejo proti svoji prvinski naravi.

Potem pa se zavem, pa saj se meni tudi dogaaaaaaaja. Dogaja kot še nikoli, pa nisem Budhova. Najprej me nekaj dni močno boli glava. 🤯 Ker imam dva majhna otroka, moram kljub temu nekako funkcionirat in speljati neke zadeve – se naredi, da ti ravno takrat nihče ne more pomagati. Vzamem protibolečinsko tableto. Nič. Bolečina ostaja nespremenjena. Vzamem močnejšo tableto – puhar – pa še vedno ni spremembe. 😮

Ok, tole je pa zdaj nenavadno. Dam malo več pozornosti telesu in ugotovim, da sem se s takšno bolečino že srečala, a je tokrat nekaj drugače. V preteklosti sem se je nekako oprijela in skupaj z njo šla glu glu glu, v globine bolezni. Tokrat pa opazim, da te bolečine sploh ne zaznam tako – preprosto je, me boli, a imam hkrati še vedno veliko energije. Se ne ukvarjam več z njo in čez nekaj dni izgine. 👋

Imam en dan mir, ko se priplazi druga bolečina. Tista, čisto v centru mojega telesa, v medenici, identična bolečini, ki sem jo doživljala po celem telesu nekaj let nazaj, ko se mi je telo čisto sesulo. Ko nisem imela moči, da bi lahko normalno funkcionirala. Ko je bila bolečina tako huda, da je bilo boleče in težko v roki držati skodelico čaja ali iti na sprehod za par minut. 😦

Tudi tokrat (že malo prej) opazim, da je nekaj drugače. Da je bolečina res identična kot pred leti, a imam občutek, da se tokrat srečava zadnjič. In še vedno imam veliko energije ter normalno funkcioniram. 😀

Pa se mi posveti (AHA moment, ki je tudi značilnost kombinacije Merkur – Pluton), da Buddhi predstavlja tudi naše otroštvo. In glej ga zlomka, Budhi tudi vlada mojemu tokratnemu pod-obdobju ali antardaši in ga to dela malo bolj prisotnega v mojem življenju.

Pogledam svojo karto in bum, glej ga Ketu, prav tisti, ki je povezan z našo preteklo karmo in zna bliskovito odrezati tisto, kar nam ne služi več. No, Ketu je direktno, skoraj na stopinjo nad mojim Gurujem ali Jupitrom, ki vlada hiši mojega otroštva (reže nezdrave vsebine preteklosti). In nahajam se v Jupitrovem velikem obdobju ali mahadaši, kar pomeni, da je on tokrat eden izmed glavnih akterjev zame.

Aleluja! Končno po več kot tridesetih letih so odšle kode in vsebine, ki sem jih morala doživeti v otroštvu in so predstavljale moj karmičen dolg.

Moram priznati, da sem se s temi vsebinami zadnje čase veliko ukvarjala. Mnogo več, kot bi si želela. So prihajale v mojo zavest. Vsebine in dogodki, ki jih nisem zmogla spustiti, nisem zmogla odpustiti. Bolečina, jeza, obup, strah, žalost, groza… vse je ’tolklo ven’. Sem odpuščala, spuščala, prosila, molila in iskreno srčno hrepenela, da se že enkrat poslovimo. Dojela sem, kako močno me bremenijo in me ne spustijo naprej. V svoji notranjosti sem bila še vedno tista mala punčka, prestrašena, zapuščena, osamljena, ranjena in nemočna. 🫥

Ja, bolečine so bile čiščenje, končno sem jih lahko preobrazila (Pluto, mojster preobrazb se je srečal z mojim otroštvom) in po Ketujevo, brez razmišljanja, odrezala ter spustila. Dokončno spustila še v sanjah, ki so se vse te dni dogajale. Čisto posebne sanje, kjer se mi je večkrat dogajala ista bolečina, a ni ostala z mano, ko sem se zbudila.

Dragi lepi ljudje, ja, imamo svobodno voljo. Prav zares lahko dosežemo marsikaj. A si moramo za to prizadevati, na teh vsebinah delati, potem pa Vesolje pove, kdaj je tisti pravi čas. Ne vemo tega mi. Ne vemo, kolikšen in kakšen dolg smo prinesli s sabo. Nekdo potrebuje pet minut, drugi pa desetletja.

Hvaležna, hvaležna, hvaležna, da sem vztrajala, pa čeprav se je večkrat zdelo, da ne bo šlo. Hvaležna za vse ljudi in situacije, ki so mi s svojo krutostjo zrcalili to mojo situacijo. Drugače nebi šlo, me nebi dovolj pretreslo, da bi se res premaknila.

Vaaauuuuv, zdaj je svet čisto drugačen. Bolj lahkoten, igriv, doživet in z radostjo prežet. ❤️